Slovensko ministrstvo za zunanje zadeve je po uradni razglasitvi italijanske izključne gospodarske cone (IGC) v Jadranskem morju predlagalo tristransko srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške. Potem ko je Hrvaška svojo cono razglasila že leta 2021, je z zadnjo italijansko potezo v Jadranu dokončno zmanjkalo mednarodnih voda, kar bistveno spreminja pravni režim v regiji. Slovenija si prek diplomatskih prizadevanj prizadeva za usklajeno upravljanje morskih virov in zaščito svojih interesov v novih okoliščinah. Zaradi vzpostavitve obeh con je celotno območje nekdanjega odprtega morja v Jadranskem morju sedaj razdeljeno med nacionalne jurisdikcije, kar neposredno vpliva na ribolovne režime, varstvo okolja in polaganje podvodnih kablov. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnilo, da je pobuda za srečanje logičen odziv na nove geografske in pravne realnosti na morju. Trilateralni format sodelovanja, ki se je vzpostavil že ob napovedih teh ukrepov, ostaja ključno orodje za reševanje odprtih vprašanj. Slovenska stran poudarja pomen ohranitve dostopa do odprtega morja v skladu z mednarodnim pravom in odločitvami arbitražnega sodišča. Čeprav sta Italija in Hrvaška s svojimi ukrepi sledili trendu zaščite lastnih gospodarskih interesov, Slovenija vztraja pri vključujočem dialogu, ki bi preprečil morebitne prihodnje spore glede meja in rabe morja. Srečanje naj bi služilo kot platforma za usklajevanje politik na področjih, kjer so interesi vseh treh držav neposredno prepleteni.

Italija je 3. januarja uradno vzpostavila svojo izključno gospodarsko cono (IGC) v Jadranskem morju, s čimer v tem morju ni več mednarodnih voda. Ker je Hrvaška svojo cono razglasila že leta 2021, je celotno območje odprtega morja v Jadranu sedaj pod jurisdikcijo dveh držav članic Evropske unije. Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve Republike Slovenije je ob tem pojasnilo, da nova ureditev ne krni slovenskih nacionalnih interesov, saj Slovenija ohranja pravico do plovbe, preletov in polaganja podmorskih kablov ter cevovodov. Slovenski uradniki in strokovnjaki za mednarodno pravo poudarjajo, da se za slovenske ribiče razmere ne bodo bistveno spremenile. Ker gre za izključni gospodarski coni držav članic EU, se na tem območju še naprej izvaja skupna ribiška politika, kar Sloveniji zagotavlja ohranitev obstoječih ribolovnih kvot. Slovenski ribiči so odločitev celo pozdravili, saj nova ureditev preprečuje vstop velikim ribiškim ladjam iz tretjih držav, kar bi lahko dolgoročno pripomoglo k zaščiti ribjega fonda v Jadranskem morju. Kljub zagotovilom o neškodljivosti ukrepa za slovenske interese, so se v javnosti pojavili nekateri pomisleki glede dostopa do odprtega morja. Hrvaška stran je ob uveljavitvi italijanske cone izrazila zadovoljstvo in objavila zemljevid, ki mejo v Piranskem zalivu zarisuje po sredinski črti, kar je v nasprotju z arbitražno razsodbo. Slovenska diplomacija je v odziv na nove razmere že predlagala tristransko srečanje zunanjih ministrov Slovenije, Italije in Hrvaške, na katerem bi podrobneje dorekli sodelovanje na tem območju.